Domov !  |   Zemljevid strani  |   Odgovori na pogosta vprašanja  |   Izobraževanje  |       Število obiskov strani: 7071 od 1.1.2009
Zakladnica lepih slik Misel ... Izobraževanje

O društvu


Novosti na spletnih straneh
O združenju
Logotip
Statut
Kodeks etike
Organi združenja
Poslovnik o delu skupščine
Poslovnik o delu častnega razsodišča
Kako postanete član združenja
Člani združenja
Prispevki članov
Katalog znanj
Program dela
Predavanja

O etiki bioterapevta

…Vsak ima svojo zgodbo, vsak ima svojo pot, in vsak ima – svojo odgovornost…

Energija je nekaj, s čimer je vse prežeto. Mrtva in živa narava. Seveda tudi ljudje. Življenjska energija, ki nam je dana v času življenja, nam je tako samoumevna, tako naravna – kot življenje samo.

Toda, ali je življenje res tako samoumevno in naravno, kot se nam dozdeva? Lahko bi odgovorili: kakor za koga. Bivanjska vprašanja so vedno zanimala ljudi, filozofija kot znanost pa je še danes ohranila nekaj svoje zgodovinsko pogojene vzvišenosti. Vendar so bivanjska vprašanja zanimala predvsem določene kroge ljudi, nikakor pa ne enako vseh ljudi. Kaj je denimo nekega povprečnega peka iz prve polovice devetnajstega stoletja, ki je dan za dnem mesil kruh in se tako kot ostali bolj ali manj redno udeleževal nedeljskih maš v svoji župniji, zanimala razprava o tem, ali je religija opij za ljudstvo ali pa njegova odrešitev. Pač, lahko ga je tudi zanimala, a potem pač ni bil več »povprečni« pek.

Čeprav smo povsem slučajno vzeli primer peka, ko gre hkrati tudi za poklic, pa nikakor ni poklic tisti, ki bi določal, koga bodo zanimala bivanjska vprašanja in koga ne. Res, da intelektualni poklici to v večji meri pogojujejo, vendar je bistvena pri opredeljevanju življenjsko pomembnih razlik med ljudmi predvsem njihova stopnja zavesti, lahko bi rekli tudi življenjske zrelosti; vse ostalo, npr. poklic, družbeni položaj, omikanost, ipd., pa so samo posledice dosežene stopnje zavesti.

Ali je ob prebuditvi zdravilne energije mogoče govoriti o večji ali manjši stopnji življenjske zrelosti, bi lahko razpravljali na konkretnih primerih. V splošnem pa so ljudje vendarle prepričani, da so bioterapevti nekaj več od povprečnežev, saj znajo upravljati z energijo na usmerjen in hoten način tako, kot to ni dano vsakomur.

Stopnja zavesti je relativno abstrakten pojem. Mehanizem, preko katerega jo je mogoče prepoznati, je odgovornost. Ne kakršnakoli odgovornost, ki nam jo naloži nekdo od zunaj, ampak odgovornost, ki kali od znotraj navzven, in ne obratno. Pripoznana je v vedenju in globokem prepričanju, da smo vpeti v kolesje tako imenovane zgodovine z nekim, dostikrat besedno neizrazljivim, namenom ali poslanstvom. Tako nam vedenje, da nič ni slučajno, brez nekega (spet dostikrat besedno težko izrekljivega) globljega smisla, enako govori tudi v zvezi s prebuditvijo notranje energije, ki zna, zmore in hoče, biti pot pri ohranjanju in vzpostavljanju zdravja soljudi.

Vendar sama bolezen pri tem ni najbolj bistvena. Seveda tudi ta ni slučajna. Bistvena je stopnja zavesti, ki skupaj s karmo (zakon vzroka in posledice) in skupaj z obstoječim načinom življenja, bolezen izzove, kot posledico. Bolezen je simptom, ki ga lahko posameznik kot takega prepozna ali pa ne. Odvisno od njegove stopnje zavesti. Sama zavest pa ni nekaj statičnega, danega, vselej je odvisna od svobodne volje in vsakokratnih odločitev. In spet smo pri – odgovornosti.

Smotrno je torej iskati za globljim smislom in poslanstvom, za vzroki, ki so prebudili bioenergetski potencial. Nič namreč ni slučajno. Naravno je, kot je naravno življenje samo. Kaj pa se denimo zgodi z življenjem, ki ga »trošimo neracionalno«, denimo s pretiranim opijanjem, izčrpavanjem brez počitka, ipd. Izgori, v bolezni, prometni ali kakšni drugi nesreči, obupu. Razlog je v neodgovornem odnosu do nas samih, v opešani ali »izgubljeni« zavesti o življenju, v odsotnosti ozaveščenega smisla, namena in poslanstva. Tako lahko izgori tudi že prebujeni bioenergetski potencial, če ga ne negujemo z odgovornostjo, ki prihaja od znotraj.

Zato so etična vprašanja pri bioterapevtskem delu zelo pomembna! Pomembno je, da si pred terapevtskim posegom odgovorimo na vprašanje, v kolikšni meri smemo (nam je dovoljeno) ali ne smemo poseči v življenje človeka, ki ga obravnavamo. Ali razmišljamo, kakšne posledice imajo zanj lahko naše besede, domneve ali prepričanja? Ali mu lahko nekaj predpišemo, zahtevamo ali le predlagamo? Ali mu smemo demonstrirati svojo moč, če pokaže nejevero? Nenazadnje, ali smemo brez pristanka in vednosti nekoga, le-tega, tako rekoč iz svoje radovednosti, radiestezijsko preiskati, ugotavljati, kakšen je na čustvenem ali mentalnem nivoju? Vprašanj ne nizam, da bi stregla z odgovori. Ti pač ležijo v posameznikovi stopnji zavesti, v njegovem sprejemanju odgovornosti. Nizam pa jih zato, ker imamo kot člani združenja bioenergetikov odgovornost, da jih ne zapostavljamo.

Če smo »naduti« v svoji moči, se bo slej ko prej obrnila proti nam. Če pa smo samo skromne svetilke tistim, ki želijo svojo stopnjo zavesti dvigniti na višji nivo, imamo ob tem sami korist – svojo lastno rast. Zanjo smo povsem in brez pridržkov odgovorni. Edina luč, ki dovolj temeljito napaja žarnice življenjske rasti, je ljubezen. Ker je v vseh ozirih čudovita, tudi odgovornost ni težavna, saj izrašča (naj bi) iz – neskončne notranjosti.

Napisala: Dragica Dani


Novice s področja bioenergije

•  Novo: Skupščina Združenja 25. novembra 2017
8. november 2017

•    Utrinek iz skupščine Združenja 16. novembra 2013
12. december 2013

•    Skupščina Združenja 16. novembra 2013
12. december 2013

•    Vtisi s srečanja članov združenja 27. novembra 2010
15. december 2010

•    Vtisi s skupščine združenja 17. novembra 2007
2. december 2007

•    Skupščina združenja 17. novembra 2007
02. november 2007

•    Pripombe Združenja bioenergetikov Slovenije na predlog Zakona o zdravilstvu
07. oktober 2006

•    Predlog Zakona o zdravilstvu - javna razprava
29. september 2006

•  Skupščina združenja 22. oktobra 2005
19. oktober 2005

•  Katalog znanj za Praktično usposabljanje za bioenergetika
27. november 2004

•  Skupščina združenja in predavanje prof. dr. Mance Košir
8. maj 2004

•  O ustanovitvi Združenja bioenergetikov Slovenije
23. februar 2004

•  Manj znane oblike zdravljenja z energijo
13. februar 2004

•  O etiki bioterapevta
30. januar 2004