Domov !  |   Zemljevid strani  |   Odgovori na pogosta vprašanja  |   Izobraževanje  |       Število obiskov strani: 9217 od 1.1.2009
Zakladnica lepih slik Misel ... Izobraževanje

O društvu


Novosti na spletnih straneh
O združenju
Logotip
Statut
Kodeks etike
Organi združenja
Poslovnik o delu skupščine
Poslovnik o delu častnega razsodišča
Kako postanete član združenja
Člani združenja
Prispevki članov
Katalog znanj
Program dela
Predavanja

Manj znane oblike zdravljenja z energijo

Pri energetskem zdravljenju je veliko sistemov, vsi pa imajo skupno nalogo: z dovajanjem ali odvzemanjem, oziroma z uravnovešanjem energije ustvariti energetsko ravnovesje v telesu in duševnosti bolnika. Bolje je, če to spoznamo še preden se motnje toliko razširijo, da izbruhne težja bolezen, ki dokončno opozori človeka, da zdavnaj ne živi več v skladu s seboj in okoljem, kar naj bi bila najosnovnejša definicija zdravja.

Tako poznamo sistem polaganja rok, pri katerem so za posamezne težave dokaj natančno opisani položaji rok (na pr. Zanata, Reiki I. stopnje, kot ga opisuje W. Luebeck, sistem, ki ga opisuje Lutowski in drugi, ali pa ko zdravilec čisto intuitivno položi roke na določeno mesto). Znano je tudi brezkontaktno polaganje rok, ko zdravilec le drži roko ali kroži z njo nad določenim delom telesa klienta. Nekateri klienti imajo rajši dotik, drugi direktnega polaganja rok, se pravi direktnega dotika, ne prenesejo. Pri polaganju rok je pomembno, da bodisi mislimo, kaj želimo doseči, ali pa da preprosto prepustimo univerzalni modrosti, da opravi svoje. Potem poznamo še tako imenovano delo na daljavo. Pri reikiju II. stopnje vzpostavimo stik s klientom s pomočjo simbolov, drugi zdravilci vzpostavijo miselni stik, lahko tudi s pomočjo fotografije ali pa drugače. Pri tem lahko klientu dovajamo energijo ciljano na določeno mesto v telesu, v čakre, ali kar na splošno v auro. Pri tem lahko sedimo samo malo proč od klienta, klient pa je lahko tudi na stotine kilometrov daleč od nas. Pomembno je le, da z njim ustvarimo miselni stik in da z mislijo usmerjamo energijo. Pri tem je možno, da natančno vemo, kam energijo usmerjamo, lahko pa tudi preprosto prosimo univerzalno energijo, da s svojo inteligenco izbere pri klientu tisto mesto, ki je trenutno najbolj energetsko moteno. Tok energije lahko kontroliramo tudi z nihalom, ali pa dobimo drugačne signale.

Vse, kar je do sedaj povedano, ni nič novega za bioenergetike in druge zdravilce, ki delajo z energijo. Vendar pa se nekaterim dogaja, da vidijo tudi različne podobe, ko obdelujejo določeno mesto na klientovem telesu, še bolj pogosto pa se to do-gaja, če delamo na daljavo. Ne-redko se zgodi, da podobe vidi tudi klient. Na to ga je treba včasih pripraviti, da se ne prestraši, če tega ni vajen. Lahko dobesedno tečejo pravi "filmi", ki bi jih moral zdravilec znati uporabiti pri svojem zdravljenju. Energija namreč lahko sproži spomin na travmo iz otroške dobe, lahko tudi iz prejšnjega življenja. Ko že govorimo o prejšnjih življenjih, naj povem, da je za tiste, ki v to ne verjamejo, ta besedna zveza lahko samo dobra delovna hipoteza, gre namreč za motnje, ki so zakoreninjene nekje hudo globoko v uri in so pač prišle na vrsto za razreševanje. Prišla sem namreč do spoznanja, da je naše življenje (ali življenja) nekakšno ustvarjanje računov, čigar informacije so zapisane v energetskem polju. Bilanca je lahko pozitivna ali negativna, vsak neporavnan račun nekega dne pride na vrsto. Tega ne jemljem kot karmično kazen, račun je pač račun in za dobro ravnovesje mora biti poravnan. Včasih dobimo, včasih plačamo.

Pojdimo nazaj k podobam. Slike ali "film" lahko dobita oba: zdravilec in klient ali pa le eden od njiju. Če jih "vidi" le zdravilec, lahko pride do uvidov in pomaga klientu pri razgovoru, da ozavesti svoje probleme, v primeru bolezni gre predvsem za napake bodisi v odnosu do sebe ali do bližnjih ali do okolja in podobno. Pri tem mu zdravilec v razgovoru previdno pomaga do spoznanja, saj marsikdo trdno zagovarja svoj "prav" ali pa se ne more zlahka spremeniti. Pri nekaterih je namreč navada tudi zares železna srajca, ki jo le z velikim trudom slečejo. Če vidita slike in "film" oba, lahko v idealnem primeru oba vidita iste slike ali "film" ali pa sta "filma" različna. Z njihovo pomočjo, med-tem ko drug drugemu pripovedujeta, kaj vidita in to tudi razčlenjujeta, skupaj skušata razvozlati simboliko podob, kar zahteva že nekaj znanja. Lahko pa se v veliki meri zanesemo tudi na občutke, ki jih podobe vzbudijo pri klientu. Z razčlenitvijo podob lahko pri-demo do koristnih uvidov.

Če klient pristane na sodelovanje, ga moramo opozoriti, da bo lahko videl tudi neprijetne prizore. Če se počuti kot del prizora, lahko doživlja hude bolečine ali grozo. V tem primeru mu rečemo, naj izstopi iz tega "filma" in naj ga le gleda od daleč, kot opazovalec. Klient "vidi" lahko seveda tudi lepe prizore, v katerih doživlja srečo in blaženost in spozna, da ni vse tako hudo, kot se je bal. Prizori se navadno gibljejo, če pa zastanejo in jih z energijo ne moremo spraviti naprej, ali pa če so taki kot v risankah, pomeni, da je prišlo do blokade in jih mora zdravilec spraviti naprej s pomoč-jo energije. Precej bolj zapleteno je, če podobe vidi le klient, še posebej, če so le-te strašljive in se klient zgrozi.

Klient se lahko že pri prvem prizoru "zatakne", se pravi, da je prizor zelo hud, ali pa da klient ni navajen, da je v takih primerih normalno, da "vidi" prizore. Zdravilec naj v tem primeru ne bi nehal z delom, kajti blokado je nujno treba razrešiti. Pride lahko do lažjih ali težjih reakcij. Pri lažji reakciji doživimo, da mora klient morda bruhati, morda mora na stranišče, v ne-katerih primerih lahko začne vpiti in se kregati (predvsem na zdravilca, na katerega je projiciral svojo težavo), včasih želi udariti, z rokami dela gibe kot bi hotel nekaj zdrobiti ali zmečkati. ali pa tolči okoli sebe. Če ga vprašamo, kaj se dogaja, navadno noče povedati. Boji se lastnih hudih čustev, ki jih takrat občuti in misli, da gre za halucinacije. V takih primerih najprej rečemo, da nam lahko pove, kaj vidi, če noče, ni treba. Vsekakor naj izstopi iz pri-zora in si ga ogleda kot opazovalec. Poskrbimo, da se klient pri sproščanju negativne in travmatične energije ne more raniti ali udariti in mu damo v roke kaj mehkega, kar lahko "obdeluje" (blazino ali kaj podobnega.). Poskrbimo, da lahko tolče po blazini ali jogiju ali čem podobnem in tako da duška svojemu besu. Pri tem mu ves čas dovajamo energijo, da čim prej prebrodi krizo. Tu velja načelo: kar je nekoga spravilo v krizo, se pravi, energija, to ga bo iz nje tudi izvleklo, se pravi, zopet energija. Pri težjih reakcijah se zgodi, da začne klient nezadržno jokati ali ihteti, ne more stati pokonci, se zgrudi, ne reagira na naše prigovarjanje. Tedaj ga položimo na tla, pokrijemo s toplo odejo, ga božamo, objamemo in tolažilno prigovarjamo kot žisto majhnemu otročičku. Doda-jamo energijo, ki naj mu pomaga, da premaga krizo.

Napisala: Franka Rode


Novice s področja bioenergije

•  Novo: Skupščina Združenja 25. novembra 2017
8. november 2017

•    Utrinek iz skupščine Združenja 16. novembra 2013
12. december 2013

•    Skupščina Združenja 16. novembra 2013
12. december 2013

•    Vtisi s srečanja članov združenja 27. novembra 2010
15. december 2010

•    Vtisi s skupščine združenja 17. novembra 2007
2. december 2007

•    Skupščina združenja 17. novembra 2007
02. november 2007

•    Pripombe Združenja bioenergetikov Slovenije na predlog Zakona o zdravilstvu
07. oktober 2006

•    Predlog Zakona o zdravilstvu - javna razprava
29. september 2006

•  Skupščina združenja 22. oktobra 2005
19. oktober 2005

•  Katalog znanj za Praktično usposabljanje za bioenergetika
27. november 2004

•  Skupščina združenja in predavanje prof. dr. Mance Košir
8. maj 2004

•  O ustanovitvi Združenja bioenergetikov Slovenije
23. februar 2004

•  Manj znane oblike zdravljenja z energijo
13. februar 2004

•  O etiki bioterapevta
30. januar 2004